Slide
Slide
LIVARNA TITAN
VČERAJ, DANES IN JUTRI

Od špalekovega zvona do industrije 5.0

previous arrow
next arrow

LIVARNA TITAN NADALJUJE
DOLGOLETNO TRADICIJO LIVARSTVA
V KAMNIKU


Livarna TITAN ima bogato tradicijo zagotavljanja kakovostnih livarskih izdelkov, ki je rezultat zavzetosti ljudi, njihovega znanja, spretnosti in izkušenj ter želje po doseganju skupnih ciljev. Uspehi podjetja slonijo na tradicji, vztrajnosti in inovativnosti, kar se odraža v razvoju izdelkov in procesov. Danes je Livarna TITAN tretji največji proizvajalec bele temper litine v EU. Zavezali smo se cilju, da želimo ostati med vodilnimi evropskimi proizvajalci s področja bele temper litine. Ta cilj bomo dosegli le v duhu sodelovanja, timskega dela in medsebojnega spoštovanja.

Mag. Drago Brence, direktor družbe

1920
Vse se je začelo z mlinom…

Vodna sila, ki je bila konec 19. stoletja edini vir energije, je gnala prenekatero mlinsko kolo na strugi hudourniške Bistrice. Mlini so mleli žito, razne čistilne praške in zemeljske barve. Na parceli št. 718, kjer stoji danes Livarna TITAN, je imel svoj mlin za zemeljske barve tudi posestnik Bučar. Svoje posestvo skupaj z mlinom, je prodal češkemu inženirju Špaleku, ki je leta 1896 pričel z obrtniško proizvodnjo kovinske stroke. Poroka z bogato nevesto avstrijskega rodu, mu je omogočila razmeroma hitro urediti proizvodnjo:
• težjih in lažjih pribitnih ključavnic
• vdolbnih ključavnic
• dolgih in kratkih nasadil za vrata.

Leto 1896 tako štejemo za začetek Titana. Takratnim delavcem se je v spomin najbolj zapisal zvon (obnovljen 1939), t.i. Špalekov zvon, ki je že njegovim delavcem odrejal delovni čas. Najbolj je znan Špalekov stavek: »Dokler bo visel ta zvon, bo vladal red v tej tovarni«.

Med delavci Titana je bil tudi Josip Broz TITO

Leta 1911 se je v tovarni zaposlil ključavničar Josip BROZ, kasneje predsednik SFRJ, maršal TITO, ki je v Kamniku preživel več mesecev.  Sodeloval je v sindikatu. Kot dober telovadec je bil tudi član »SOKOLA«, ki je bila nacionalna projugoslovanska, antiavstrijska organizacija. Josip BROZ je ostal v Kamniku do maja 1912. Tovarna je bila v tem obdobju last dunajske delniške družbe. Ko je nepričakovano bankrotirala, so jo morali zapreti. Delavce so odpustili. Izmed takrat zaposlenih cca. 150 delavcev, jih  je nekaj deset odšlo s priporočilom, da lahko dobijo delo na Češkem. Med temi je bil tudi Josip BROZ. Ob prihodu v Jeničenkov, v veliko kovinsko tovarno, so te delavce hoteli izkoristiti za stavkokaze; temu so se složno uprli. Dosegli so, da so češkim delavcem in seveda tudi sodelavcem iz Slovenije povišali plače.

Širitev in menjava lastnikov

Leta 1922 je tovarna ponovno menjala lastnika. Prevzela jo je nova delniška družba iz Zagreba, ustanovljene so bile »Kranjske tvornice željezne i bravarske robe TITAN d.d. u Zagrebu«. Takrat se je tovarna še razširila, postavili so lastno električno centralo ter zasnovali oddelka za avtomate in montažo kuhinjskih strojčkov. Leta 1925 so prišli pod Osiječko livarno in tovarno strojev.

Podjetje dobi ime

Ob prevzemu tovarne istega leta je ob posvetu o zaščitnem znaku nastalo današnje ime »TITAN«. Zaščitni znak je predstavljal vrata in velikana, ki je poizkušal odtrgati ključavnico iz njih. Nekdo je vzkliknil: »Saj to je TITAN!« Ta beseda je »vžgala« in tako je ime ostalo do današnjih dni, znak pa so kasneje spremenili.

V letih pred 2. svetovno vojno

Skokovit napredek je TITAN dosegel v letih 1933 – 1939. Leta 1933 so pomembno spremenili proizvodni program: prenehali so s proizvodnjo štedilnikov in različnih pločevinastih izdelkov, izdelovati pa začeli fitinge, tehtnice, mlinčke za mak, mesoreznice, tulce, obdelane puške, matice, mizarsko orodje, skodele za tehtnice, drobilke, medene uteži, različne kuhinjske strojčke in pohištvene ključavnice. V livarni so kupolko Svoje izdelke so tudi že izvažali: ključavnice v Palestino in v Italijo, poleg ključavnic tudi različno okovje.

V livarni so kupolko nadomestili z dvema novima in dodali komorni peči za tempranje. Po letu 1936 je delavsko gibanje spet oživelo. Ustanovljena sta bila »Jugoslovanski stručni savez« in takoj za tem »Savez metalskih radnika«. Vodstvo te stranke je prevzel Franc LESKOVŠEK – Luka, zaposlen kot strugar v TITANU.

Obdobje med 2. svetovno vojno

13. maja 1941, ko so Nemci okupirali Kamnik, so zavzeli tudi Titan. Prvi žrtvi nemškega gospostva v Kamniku sta bila prav Titanova delavca – formar v livarni Dominik Mlakar in ključavničar Anton Miklavčič.
Leta 1943 so Titan spet prodali – avstrijski firmi iz Beljaka »Kärntner Maschinenfabrik« ter ga seveda popolnoma preusmerili v vojno industrijo. Njegovo novo ime je bilo »Titan AG«. Proizvajali so pločevinaste dele za plinske maske, nekatere dele za brzostrelke, podkve za vole, proti koncu okupacije pa so vlivali tudi ohišja min za minomete. Podjetje je bilo obdano z bodečo žico in obdano z bunkerji. V tovarni je bila stalna policijska posadka, ki je ščitila objekte pred partizanskimi diverzijami.
V osvobodilni vojni je žrtvovalo svoje življenje 27 borcev – delavcev Titana. Takrat je bilo to več kot 10% zaposlenih. Številni delavci so tudi aktivno delovali na terenu in pomagali v NOB.

Vojna vihra se je bližala koncu, vsakodnevni preleti zavezniških letal so zaradi zračnega alarma prekinjali delo v tovarni. Delavci so čakali na konec zračne nevarnosti v bližnjih gozdovih, kasneje so v tovarni zgradili zaklonišča.

Produktivnost je bila nizka, Nemci niso kaj prida investirali v proizvodnjo. Orodjarna je dobila dve stružnici na posamični pogon in vrtalni stroj. Tudi stroj za preizkušanje trdnosti je iz teh časov. V livarni se metoda in tehnologija dela med okupacijo nista spremenili. Forme so nabijali izključno ročno na strojih z obračalno ploščo. Nemcem ni bilo do modernizacije tovarne, temveč so jo samo izkoriščali v največji možni meri.

Napočil je 9. maj, dan svobode. V tovarni je bilo zaposlenih le 256 delavcev. Prvo plačo v svobodi je Titan zbral iz prodaje ohišij za plinske maske in volovskih podkev – ostankov vojne proizvodnje.

Po osvoboditvi maja leta 1945 je bila tovarna podržavljena, najprej pod LR Slovenija in nato FLR Jugoslavija. Toda prvi direktor v novi socialistični državi je bil strokovnjak – dipl. inž. Leopold Andree, asistent strojništva na tehniški fakulteti in poznejši redni profesor na strojni fakulteti. Po vojni so spet zagnali proizvodnjo fitingov, ključavnic in gospodinjskih strojčkov, tovarna je bila podržavljena v okviru prve nacionalizacije.

Začetek industrializacije

Začetek industrializacije v širšem pomenu besede, je bilo ravno povojno obdobje. Na voljo ni bilo niti usposobljenih kadrov, niti potrebnega znanja. Vse to si je moral Titan sam priskrbeti. Leta 1952 so zgradili kositrarno, cinkarijo, temperno livarno in čistilnico odlitkov. Dogradili in obnovili so tudi obstoječe oddelke. Leta 1949 so za potrebe tovarne ustanovili celo Industrijsko-kovinarsko šolo za ključavničarje. Leta 1951 so jo ukinili in njeno dejavnost preselili v litostrojsko šolo. Šolo zraven tovarne so spremenili v stanovanjski blok za tovarniške delavce. Še leta 1976 so v jubilejni Titanovi publikaciji neznani kolektivni avtorji zapisali: »Zadnji štirinajsti lastnik v zgodovini Titana je postal delovni človek«.

Konec šestdesetih let so začeli izdelovati smučarske vezi v sodelovanju z znano tovarno Tyrolia.

 

2010
Livarna Titan danes

Danes je Livarna TITAN uspešno podjetje, ki tekmuje na vedno bolj zahtevnem mednarodnem trgu.  Obdobje preteklih petih let je bilo za Livarno TITAN obdobje velikih sprememb. Ugodni zunanji makroekonomski dejavniki in veliki napori, vloženi v podjetju, so omogočili, da je Livarna TITAN v tem obdobju beležila vsakoletno povečanje prodaje, dobička in dodane vrednosti na zaposlenega. Vse to je omogočilo tudi številne aktivnosti usmerjene v izboljševanje delovnih pogojev, zdravja in varnosti zaposlenih na delovnem mestu ter odpravljanje tveganj.

Proizvodnja je bila deležna največjega deleža investicij, kar je pripomoglo k nižjim stroškom, nižjemu izmetu in stabilnejši kvaliteti. Investicije v tem obdobju so omogočile manj zastojev in rentabilnejšo poslovanje (večje zadovoljstvo kupcev, manj reklamacij, itd.). Pri optimiziranju poslovnih procesov igra veliko vlogo uporaba informacijskega sistema SAP, ki omogoča popolno sledljivost proizvodnje

Novo vodstvo-novi izzivi

Leta 2010 je vodenje podjetja prevzel mag. Drago Brence in v naslednjih štirih letih popeljal podjetje do prvega pozitivnega rezultata.

Formula za uspeh je bila enostavna. Zmanjšanje stroškov, povečanje prodaje in skrb za denarni tok, vendar pa je zahtevala veliko napora, vztrajnosti in predvsem spremembo miselnosti in kulture podjetja.
Po letu 2010 je družba vsako leto zmanjševala izgubo, začela obnavljati poslovne prostore, vlagati v novo opremo, predvsem pa je bil največji poudarek na optimiranju poslovnih procesov, zmanjšanju izmeta in spremljanju produktivnosti.

Leta 2014 je livarna ponovno spremenila lastnika. 100% lastnik je postal tedanji direktor družbe, livarna pa se je preimenovala v Livarna TITAN d.o.o. in postala družinsko podjetje.

V l. 2015 je družba sprejela strateški plan 2015 – 2020, v katerem si je postavila ključne cilje, ki so pokazali, da je začrtana smer prava.

Izvozna naravnanost

Livarna TITAN izvaža ulitke v preko 40 držav sveta, kar predstavlja okoli 90% letne realizacije. Na glavnem segmentu cevnih spojnih elementov – fitingov vstopa podjetje na nove trge preko lokalnih, specializiranih distributerjev, ki so logistično sposobni zalagati celoten trg svoje države. Kot najboljši način iskanja poslovnih partnerjev na tem področju še vedno veljajo specializirani sejmi, kot na primer ISH v Frankfurtu, Aquatherm v Moskvi in MCE v Milanu. Prav tako pa pomembno vlogo pri vstopih na nove trge igra stoletna tradicija in prepoznavna blagovna znamka, saj potencialni partnerji pogosto že poznajo produkte podjetja in sami vzpostavijo stik s podjetjem v želji po sodelovanju.

Livarna TITAN družbeno odgovornost kaže predvsem z vzpodbujanjem mladih na njihovi karierni poti zato je vsakokratni sponzor prireditve »Skok čez kožo« na kateri rudarji, metalurgi in geologi, ki so študij že opravili, sprejmejo absolvente in študente zadnjega letnika v svoje vrste.

2020
Podjetje praznuje 100 letnico

100 let livarstva v TITANU sovpada še z eno pomembno obletnico. Da bi opozorili na v javnosti pogosto prezrto vlogo metalurgije, so ob 100-letnici Univerze v Ljubljani združili moči sodelavci Narodnega muzeja Slovenije in Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Z razstavnim projektom »Ko zapoje kovina« želijo opozoriti na bogato, a preslabo znano tehniško dediščino, ki jo v Narodnem muzeju Slovenije sistematično zbirajo že tako rekoč dve stoletji obstoja ustanove.

Med predstavljenimi izdelki lahko najdemo tudi izdelke Livarne TITAN, ki kot bronasti pokrovitelj podpira razstavo in promocijo metalurške dejavnosti v Sloveniji. Na razstavi Livarna TITAN predstavlja t.i. T-kos v različnih fazah obdelave ter ploščo jedrovnika z jedrom.

Livarna TITAN jutri

Vsenavzočnost kovin v visokotehnoloških izdelkih na vseh področjih človekovega delovanja povzroča, da so industrija kovin in z njo povezana področja eden najmočnejših tehniških sektorjev v Evropski uniji. Kombinacija primarne proizvodnje kovin, izdelave zlitin in tehnoloških postopkov, ki vključujejo  kovinske proizvode in njihovo recikliranje, obsega v Evropski uniji skoraj polovico vse proizvedene vrednosti in več kot desetino celotnega BDP. Kaj torej potrebuje, da se bo razvijala kot panoga prihodnosti?

Z zgodovinskega zornega kota je bila Evropa vedno močan igralec v metalurgiji, ki ima na evropskih tleh večtisočletno tradicijo. Kovine in zlitine, ki jih proizvaja, so v uporabi v najrazličnejših visokotehnoloških izdelkih, kot so letala, vozila, vlaki, ladje sateliti, pogonski sistemi, turbine, baterije, gorivne celice, katalitični reaktorji, vetrne turbine, magneti, električni kabli, cevovodi, roboti, ortopedski pripomočki, računalniki, mobilni telefoni in drugi izdelki. Sodobnega sveta si brez kovinskih materialov ne znamo predstavljati.

V Slovenski strategiji pametne specializacije  S4, načrtu Republike Slovenje za prehod v visoko produktivno gospodarstvo s krepitvijo inovacijske sposobnosti, spodbujanja transformacije in diverzifikacije industrij v nove dejavnosti ter rasti novih in hitro rastočih podjetij, je proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov opredeljena kot ključna in prednostna gospodarska panoga.

Pomen kovinskopredelovalne verige v Republiki Sloveniji najbolje ponazarja njen delež glede na število zaposlenih in dodano vrednost, ki jo ustvari. V kovinskopredelovalni verigi je zaposlen vsak deseti Slovenec in prispeva 8,5% BDP. Od vseh predelovalnih dejavnosti ustvarja 40% celotne dodane vrednosti in zaposluje podoben delež ljudi. Kovinskopredelovalna veriga je izrazito izvozno usmerjena, saj na tujih trgih ustvari dve tretjini svojih prihodkov od prodaje.

Vsi navedeni podatki kažejo na veliko vlogo kovinskopredelovalne industrije in metalurgije v Sloveniji v okviru katere ima Livarna TITAN še velike možnosti in potenciale za svoj razvoj v prihodnjih letih.

Zato bodo osnovni poudarki nove strategije Livarne TITAN za obdobje 2020 – 2025 usmerjeni predvsem v nove investicije oz.:

  • Industrijo 4.0, kar bomo dosegli z avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje, pomeni prehod v t.i. pametno tovarno tako, da bodo procesi, postopki, izdelki in stroji popisani v digitalnem okolju in bodo tudi komunicirali drug z drugim, v nadaljevanju pa sodelovali tudi z ljudmi (roboti bodo znali sodelovati z ljudmi), kar prinaša nova t.i. industrija 5.0.

Nove investicije bodo posledično vodile do povečanja produktivnosti, konkurenčne prednosti in dviga dodane vrednosti, kar bo osnovni strateški cilj v obdobju 2020 -2025.