Obdobje med 2. svetovno vojno

13. maja 1941, ko so Nemci okupirali Kamnik, so zavzeli tudi Titan. Prvi žrtvi nemškega gospostva v Kamniku sta bila prav Titanova delavca – formar v livarni Dominik Mlakar in ključavničar Anton Miklavčič.
Leta 1943 so Titan spet prodali – avstrijski firmi iz Beljaka »Kärntner Maschinenfabrik« ter ga seveda popolnoma preusmerili v vojno industrijo. Njegovo novo ime je bilo »Titan AG«. Proizvajali so pločevinaste dele za plinske maske, nekatere dele za brzostrelke, podkve za vole, proti koncu okupacije pa so vlivali tudi ohišja min za minomete. Podjetje je bilo obdano z bodečo žico in obdano z bunkerji. V tovarni je bila stalna policijska posadka, ki je ščitila objekte pred partizanskimi diverzijami.
V osvobodilni vojni je žrtvovalo svoje življenje 27 borcev – delavcev Titana. Takrat je bilo to več kot 10% zaposlenih. Številni delavci so tudi aktivno delovali na terenu in pomagali v NOB.

Vojna vihra se je bližala koncu, vsakodnevni preleti zavezniških letal so zaradi zračnega alarma prekinjali delo v tovarni. Delavci so čakali na konec zračne nevarnosti v bližnjih gozdovih, kasneje so v tovarni zgradili zaklonišča.

Produktivnost je bila nizka, Nemci niso kaj prida investirali v proizvodnjo. Orodjarna je dobila dve stružnici na posamični pogon in vrtalni stroj. Tudi stroj za preizkušanje trdnosti je iz teh časov. V livarni se metoda in tehnologija dela med okupacijo nista spremenili. Forme so nabijali izključno ročno na strojih z obračalno ploščo. Nemcem ni bilo do modernizacije tovarne, temveč so jo samo izkoriščali v največji možni meri.

Napočil je 9. maj, dan svobode. V tovarni je bilo zaposlenih le 256 delavcev. Prvo plačo v svobodi je Titan zbral iz prodaje ohišij za plinske maske in volovskih podkev – ostankov vojne proizvodnje.

Po osvoboditvi maja leta 1945 je bila tovarna podržavljena, najprej pod LR Slovenija in nato FLR Jugoslavija. Toda prvi direktor v novi socialistični državi je bil strokovnjak – dipl. inž. Leopold Andree, asistent strojništva na tehniški fakulteti in poznejši redni profesor na strojni fakulteti. Po vojni so spet zagnali proizvodnjo fitingov, ključavnic in gospodinjskih strojčkov, tovarna je bila podržavljena v okviru prve nacionalizacije.